»Na Dunaju je bilo res zelo lepo, hidžab se nikomur ni zdel nič posebnega. Zame je bilo to pomembno in bila sem zelo srečna, da sem vse skupaj začela. Zavedala sem se, da ne bom edina.«
»Takrat sem videla, da z bolniki ne bom imela težav. Vseeno jim je, kako sem oblečena in kdo sem. Pomembno je le, kakšen odnos imam do njih.«
»Najprej se opravičujem za vse skrbi, ki sem jih povzročila. Zaradi časovnice in naglega štarta je moj hidžab nenamerno postal problematičen. Trenutno sem z ekipo po programu na poti nazaj v Iran.«
»Morda bo to moja zadnja objava. Od tega trenutka naprej ne glede na to, kaj se bo zgodilo z mano, vedite, da sem kot vedno do zadnjega diha na strani iranskega ljudstva.«
»Ker to je res veliko za Dunaj.«
»Obstajajo pritožbe glede odsotnosti ali nepravilnega nošenja hidžaba, vendar to niso prebivalke Bamijana. Sem prihajajo iz drugih krajev.«
»Zahteva, da morajo vse zapornice nositi hidžab, da bi jih odpeljali na zdravljenje v bolnišnico, je nehumana in moralno nesprejemljiva.«
»Če nekateri ljudje pravijo, da ne verjamejo v hibžab, potem jih je dobro prepričati. Toda pomembno je, da obstaja pravna zahteva ... in hidžab danes je pravna zadeva.«
»Ampak sem zelo trmast, zato sem to vseeno naredil. Zdaj moram priznati, da sem zelo vesel, da sem prišel do tako velikega odkritja.«
»Na Dunaju sem se na povabilo predsednika avstrijskega parlamenta Wolfganga Sobotke udeležila bilateralnega srečanja.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju